Zapis o fuzbalu! Derbi Hertha Union
Danes sem bil na derbiju, Hertha BSC (zahod) - FC Union Berlin (vzhod), zraven tardečih. Seveda, kaj pa drugega. Köpenick je namreč blizu mojega bezirka, tam se tudi šolam. Razprodan olimpijski stadion (70+ tisoč) je ponudil odlično vzdušje, nekaj imam tudi posnetkov, mogoče dobite.
Sicer me je v noge zeblo kot cucka. Imel sem trojne štumfe, pa ni pomagalo.
Prihod na stadion je bil svoja zgodba. Nisem šel zraven Tima, ker imam na žalost jutri izpit, tako da sem kakšno uro pa pol več buljil v slajde, rezultati ne bodo lih kaj prida, ampak karto za derbi sem imel že kakšna dva meseca, je*at ga, zakaj cenuziriram nekaj kletvice, nima smisla.
No in sem šel kasneje (on je krenil 14.50!), Union je imel zbirno mesto pri Zoologischer Gartnu, pri tisti znani cerkvi, in jaz sem pričakoval, da bom pač prišel tja in se bomo gladko srečali. Ampak ne. U-bahn so čisto zaprli, ker so s tem ločili navijače - Hertha U-Bahn, Union S-Bahn, precej pametna poteza. No, ker so rekli, da kar pridejo, sem jih potem čakal kar na postaji, kjer so bile nore scene, ljudje v valovih, vzklikanje in petje. Tresli so se vagoni, veliko je bilo policije. Na peron so spuščali samo določeno število ljudi naenkrat, zato sem stal tam kar kakšne 40 minut. Do stadiona smo se potem vozili kot v Tokyu.
Najbolj kreativni vzkliki na vlaku: Charlottenburg gehört nicht zu Berlin (na vsaki postaji do stadiona). In pa: Stille (ali Stile, saj ne vem) an die Beine. Šarlotnburg je sicer zahodno-berlinskih hoh bezirk.
Potem je bila tekma - navijanje res na nivoju. Potem smo šli pa domov. Taka masa ljudi se ne spravi kar tako nekam, zato precej časa trajalo, da smo prišli do svojega vlaka. Tekme je bilo konec ob 22:00, domov pa sem prišel ob 00:30.
Sicer pa nekih resnih trenj med navijači ni, precej zdravega razuma. Kakšna zbadanja so že, in verjetno se kaki pijanci tudi stepejo, ampak na vlaku nazaj je bilo videti kar nekaj navijačev Herthe.
Par hitrih in nepovezanih vtisov:
> Seveda Nemec ne more iz svoje kože in gladko toči pir na stadionih, dobi se celo litrskega.
> Ko napovedovalec bere imena domačih … nekako takole:
Unsere nummer neun, Igor …. se domači derejo moj priimek, tuji pa Arschloch. Igor Arschloch.
> Ko se pri menjavi omeni “našega” igralca, se derejo: Fußballgott.
> Kar tretjina navijačev je bila Unionovih. Baje, da se je po TV slišalo večinoma samo njih. In baje si Hertha enostavno ne more privoščiti, da tretjine stadiona ne bi namenila Unionovim navijačem, ker bi to povzročilo preveč problemov izven stadiona in na stadionu.
> Union je povedel 0-2, in zelo zanimivo (in logično), ko je Hertha v drugem polčasu dosegla gol na drugi strani stadiona, sem gol videl, vzklik pa je prišel za sliko, kakšne pol sekunde. Če je komu poznana stavnica bet365, zvok je bil skoraj enak kot tam, ko pade gol.
> Ob dobri potezi se večkrat sliši vzklik: jawohl!
> Po tekmi se je vse čisto umirilo, verjetno tudi zaradi neodločenega rezultata.
> Union je mel nek majhen štant, prkolco, kjer so prodajali artikle kar pred stadionom.
> V Manchestru sam na navaden dan v štirih ali petih dneh videl eno osebo s šalom (Šiti), v Berlinu pa ni nič nenavadnega, če na navaden dan videvaš folk s šali. (to nima lih veze z derbijem, ampak jbg)
> Če to bereš si moški ali ženska, ki ga/jo zanima fuzbal. V nasprotnem primeru, draga bralka, sem zelo vesel, da si si se uspešno prebila do konca. Upam, da se še kaj beremo. Ali bralec. Oboje igra.