Z dvema propelerjema

sem se peljal nazaj v Berlin. Zraven mene je sedel Nemec, ki sem ga videl že ob odhodu iz Berlina. Včasih pride tako. Vibracije ob vzletu so bile izjemne - sedel sem namreč vis-a-vis propelerja. Za trenutek sem pomislil, da gremo nad Dresden. Potem sem se spomnil, da se piše leto 2012.

Lahko si namislim, da se moj prihod v Slovenijo povzročil tektonske premike - teorija kaosa oz. zamaha metuljevih kril. En dan po mojem prihodu je zamenjal prebivališče eden od sinov ter se preselil na Ciper, isti dan pa je policija v Mariboru pokazala, kako se ne dela in si pravzaprav naredila medvedjo uslugo. Prof. K nam je na faksu enkrat dejal, da je ključni moment za nadaljnji razvoj protestov v smeri širitve takrat, ko policaji začnejo tepst protestnike. Odobravajoče smo kimali.

Medtem odgovorni z vsako izjavo bolj bredejo v globine idiotizma in bananistana. Nekateri so gotovi. Zelo verjetno celoten slovenski establišment pritiska na župana, da čimprej odstopi. V Županu se je kataliziral celoten gnev Slovencev nad elitami, tako da smo dobili Gavrila Principa. Zdravo sedanji Gavrilo in hvala. Mimogrede, Gavrilo, imel si carski priimek. Upajmo, da se bo kaj spremenilo in da ne bo vojne.

Ob prihodu v svojo slabo opremljeno sobo sem odprl RTVSLO in videl, da nekateri še bolj bredejo in da jim odpoveduje zdrav razum in logika - ob predpostavki, da so ju kdaj imeli. V takih trenutkih se prileže rek, da se vse vrača in vse plača. Načeloma verjamem v karmo, kar me dela vernika. Vsaj tako mi je rekel enkrat JP.

Bratranka V (3. razred) je vprašala, če se mali Zoran dnevno vozi na Ciper, samo spat. Pred tem sem jo vprašal, če je v Londonu videla kakšnega črnca, rekla je, da ja, in da ga je ata slikal. Pomoje ni bilo ravno tako. Smo se pa nasmejali.

Včeraj smo z bratrancem J in najmenikom L dodobra preverili kakšno je stanje sredi noči na Čečovju. Ob treh so že vsi spali. Potem smo šli spat tudi mi. Še prej smo ugotovili, da mora imeti človek majhne cilje. V eni fazi sem rekel, da ni nič narobe, če vsi na Čečovju že spijo. L je rekel, da bi lahko bili malo dlje pokonci. Mogoče res.

Tudi L ima, poleg kar nekaj mojih kolegov, sesuta kolena. Da bi okrepil liste teče dnevno 2-3 km vzvratno. To mora izgledati precej noro.

Sodelujem pri zanimivem projektu, kjer več ljudi piše zgodbo. Tokrat se piše na naslov Skrinja. Danes sem glasoval za najboljše izdelke, ko bo izbran odstavek, pa bom skušal z vonnegutovskim stilom vstopiti v zgodbo. Tako to gre.

Ugotovil sem, da ima veliko ljudi črno za nohti. Dnevno srečam vsaj enega. In da se nekatere stvari nikdar ne morejo spremeniti. Upam, da nimate črno za nohti.