Wednesday February 13, 2013

Danes sem spet jaz kupil sekret papir. Odkar sem tukaj sem to storil trikrat. Ena pakunga je bila tam, ko sem prišel, vmes pa se je pojavila še ena. Tako da lahko zdaj približno ocenite, koliko sranja se dogaja v našem stanovanju.

Yaku je spet kuhal piščanca. Skuha kar celega, potem pa ga spakira v manjše posode. Ne morem oceniti, koliko piščancev se je že skuhalo. Recimo, da eden na teden.

Bekriju še zdaj nisem plačal interneta za februar. Kot vidite me še ni odklopil. Saj me tudi ne more, ker je ruter v moji sobi. Človek včasih pozabi plačati internet, včasih pa tudi kaj pomembnejšega.

Pri pranju oblačil se je zgodila nesreča, saj sem v žepu kavbojk pozabil nek papir. Upam, da ni bil pomemben. Ker sem bil v precej veliki gužvi se nisem pretirano ukvarjal z reševanjem situacije, vem pa, da ne bo lahko.

Kako ste kaj, kavbojke?
- Ja, kar dobro, skoraj smo že suhe. Edino te bele pizdarije nas malo motijo.
Tako je to, če si kavbojke, kavbojke.
- Ja, nihče te nič ne vpraša, kar s papirji v žepu nas perejo.
Hja, kavbojke, z nami ni nič bolje. Nas perejo kar vsak dan.