Študentarija in napotki za življenje
V bližini imamo študentski bar, ki ga upravljajo študenti sami. Odprt je dvakrat na teden, reče pa se mu Spelunke. To je beseda za pajzl, brcavz, gostilno dvomljivega slovesa. Spelunke je precej prijeten bar, z zelo ugodnimi cenami - pir vas bo stal 1.2 €.
Zadnje tri mesece sem se bolj ukvarjal z drugimi stvarmi kot pa s tem barom, včeraj pa po dolgem času spet cuzal pir za ojro cvancig.
Klientela je enaka kot je bila, opazil pa sem, da imajo nekateri kakšno kilo več. Ne vem če je repertoar tukaj podoben, ampak spomnim se kako smo v Ljubljani prva leta sekali po picah, pohanemu siru, dunajcih in klasičnih burekih.
Trije meseci naredijo veliko.
Potem so bile v Ljubljani še tiste dostave - cel repertoar jedi iz friteze. Lignji, pice, kakšen šnicel, slaba juha in katastrofalna sladica, kar nek cenen biskvit. Moj cimer, danes uspešen zdravnik, je včasih naročil dostavo kar ob odhodu iz faksa. Halo Katra se je ob konicah namreč pripeljala kakšno uro in pol po naročilu. Verjetno je zgoba s temi dostavami še danes enaka.
Potem smo se redili.
Potem smo se nehali rediti in se zresnili. Mislim, da v življenju vsakega občana obstajajo neki nivoji:
- ko nehaš piti vino z oro (zeleno!)
- ko nehaš piti bambus s slabim merlotom
- ko v restavraciji naročiš še kaj drugega poleg dunajca, pohanga sira in lignjev
- ko širiš svoj glasbeni okus in ne poslušaš več samo XY zvrsti
- ko sprevidiš, da v resnici nimaš prav veliko pojma o stvareh in se nehaš delati pametnega
- ko znaš reflektirati svoja dejanja in videti lastne napake
- ko začneš razmišljati o stvareh
- ko ne naročiš več pohanih lignjev z dostavo
- ko začneš ceniti mnenja drugih
- ko si znaš skuhati okusen obrok, hrenovke ne štejejo
- ko ne serješ ljudem po glavi po nepotrebnem
- ko razviješ sposobnost empatije
- ko te ne more več nategniti kakšen piramidni sistem ali zavarovalna polica z nenormalnih donosom
- ko na sekretu točno veš, kdaj rabiš samo kontrolno brisanje riti
- ko začneš skrbeti za svoje zdravje
- ko počneš smiselne stvari
Sam še vedno delam, nekaj je že prečrtanih, nekaj jih pa zagotovo manjka.