Thursday February 21, 2013

Z neverjetnim gnusom hodim v trgovine. Če se le da, spizdim po hitrem postopku. Če so hlače prav, jih kar vzamem.

Mozarela, kruh, kosmiči, mleko, riž, čebula, mandarine, meso, skuta, včasih kakšna čokolada. Potem kdaj tudi sol, olje, poper.

Enkrat sem v Ljubljani kupoval jakno. Odločil sem se, da bom dober in ozaveščen potrošnik in šel v vse možne trgovine, primerjal in to. Na koncu sem kupil najslabšo jakno, ki sem jo oblekel natanko dvakrat.

Najslabše je, če sam nakupuješ oblačila. Nikdar ne vem svoje številke. In potem tam probavam neki hlače, itak čist v kurcu, nič prav in pol sem živčen. Včasih pomaga imeti punco. Potem ti punca nosi hlače in pomaga pri izbiri.

Zadnjič je det pred mano v Aldiju nabasal cel voziček. Vse skupaj je stalo okrog šesdeset. Hitri blagajnik je tako drkal čez artikle, da sem mu skoraj čestital. Od vznemirjenja sem pozabil iz vozička vzeti čokolado, ki se je zvito skrila. Oh, Entschuldigung, sem dejal.

Danes sem pisal članek z naslovom: Zombies uprising in Slovenia. Mislim, da bo objavljen. Začne se takole: It’s summer of 1988.

V Berlinu je bilo zopet oblačno. To je kar ok, ker mi zjutraj v bučo seka kugla. Do zdaj mi je po novem letu v bučo sekala natanko enkrat. Ni nekih gorovij, ki bi držale oblake. Veter je, ampak jih ne odpihne.

Na enem izpitu je cepnilo 14/25 sošolcev. Hoteli so, da profesorica relativno zniža kriterij - najvišje število točk najvišja ocena. Povsem brez taktike, nisem glasoval v anketi, ki so jo pripravili. Potem so me nekateri za glasovanje pozvali preko socialnega omrežja Facebook. Po nasvetu M sem poziv enostavno ignoriral.

Taktika je vse. Bolj si taktičen, lepše ti gre v življenju. Spomnite se vseh, ki so zajebali s taktiko.