Teza o fotogeničnosti

Danes grem na pivo, zato bom kar zdaj napisal blog. Včerajšnji zapis o mandljih je povzročil nekaj ogorčenja pri bralcih, saj sem dobil nekaj jeznih mejlov ljudi, ki so naročeni na operacijo mandljev. Ne, saj ne.

Zanimivo kako je včasih človek v v kurcu. Potem veš, da lahko gre samo na bolje in si takoj boljši. Danes recimo sem se šel slikat za vozniško. Neverjetno, slikala me je kr z nekim Olympus digitalcem, tam na nekem glupem stolu, pol mi je pokazala sliko, pa sm bil v takem šoku od celega procesa, da sem kar pokimal, čeprav je bila slika do kurca. Vem, da bo moja naslednja slika za vozniško zagotovo boljša.

Ampak moje slike so vedno bolj do kurca. Mogoče zato, ker sem totalno nefotogeničen. Hah, mogoče sem enostavno tak in si samo mislim, da bi moral biti boljši? Verjetno je to ta keč. Tako da ljudje, ki se imate za nefotogenične, pazite, prihaja resnica. Takšni pač ste - izvzemamo res neke neumne slike, kjer imate eno oko zaprto, pa usta zelo čudno odprta, recimo. Kdo je bil recimo zelo vesel svoje glasu, ko ga je slišal nekje posnetega? Roke gor. Isto je s slikami, žal. Priznajmo si, takšni pač smo.

Plačal sem 8 eur za štiri kopije grde slike, potem pa še dodatnih pet (!) za to, da je sliko dala na USB. Neverjetno! Da ne omenjam, da jih ni niti narezala. Naslednjič bo ziher bolje. Juhuhu!