Dokončno sem ugotovil, zakaj imam probleme z nemščino. Enostavno mi je neverjetno težko govoriti z Nemci nemško, ker vem da delam napake in se ob tem počutim kot glupan.
In potem je to začaran krog.
Človeška psiha je zanimiva - glede določenih stvari je precej lahko imeti boli-me-kurec odnos, glede določenih pa povsem nemogoče. Kljub temu, da Možgan poizkuša nekaj razumsko dopovedati je vseeno jasno, da obstaja še nek ne-racionalni moment, ki sesuva razumske načrte Možgana.
Teza je sledeča:
Ko nam za nekaj ni vseeno je nemogoče, da bi imeli boli-me-kurec odnos, tudi če bi ga hoteli imeti.
Teza, ki skuša zveneti bolje kot prejšnja:
Če ti ni vseeno se boš sekiral, kljub temu, da veš da se ti ni treba.
Teza, ki skuša postati vredna citiranja, pa ji to ne bo uspelo:
Obremenjuje vas samo, kar je obremenjevanja vredno.
Seveda pa to ni res. Zdaj pa zares, zadnji poiskus:
Če ti nekdo reče, da ga ne motijo napake, si ne misli, da ga motijo.
Saj ne. Zdaj pa res, res, res.
Poslušaj mnenje ljudi in ga upoštevaj.*
*(v primeru Nemščine in podobnih stvari seveda! - to je znak slabe teze - potrebno jo je pojasnjevati. Čeprav … katere pa ni potrebno?)