Danes sem na tramu videl nekega aziata, mlajši, kakšnih 22. Sproščeno si je zavrtal po nosu in na koncu celotnega procesa usekal še enega fuzbalerskega, tako na stran. Takšne so te manire.
Na vrsti za čiščenje stanovanja je K. Zaenkrat še nič, pa je že petek. Omenimo, da imamo rok do nedelje. Takšne so te manire.
Na steno sem obesil list z dolžniki za internet. Y mi je danes dal dvajsetaka, K še nič. Je pa res, da mu nisem rekel, glej, tukaj je seznam. Cen ojro pro monat. Takšne so te manire.
Morda napak računam na takozvano “zrajtalo”. To je samostalnik, ki ga je morda izumil oče D ali pa tudi ne. Etimološki poizkus: izhaja glagola zrajtati, ki ga je moč najti v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, str. 629. Pomeni nekaj v smislu, da si nekaj zrajtamo, gor pridemo, Zrajtal si je, da bi moral pričvrstiti matico bolj na tesno.* Ni odveč zapisati, da sem tip človeka, ki ga je predvsem glede pospravljanja, pa tudi česa drugega, kar nekajkrat doletela besedna zveza “nimaš zrajtala.” Takšne so te manire.
Nastal je precej dober blog, ki se mu reče what have I earned today, ja, neke vrste parodija, sem že čestital avtorju. Dobro pogruntavščino lahko spremljate tukaj. Tudi sam v zadnjih dneh nisem zaslužil prav nič. Je pa res, da blogovje takšnega verjetno tipa ne bo imelo preveč uspeha, predvsem zaradi človeške narave, ki rada skriva svoje dohodke. Tudi pred domačimi. Takšne so te manire.
*Šele ko sem to napisal sem preizkusil SSKJ in beseda je seveda noter, pomeni pa tole: zrájtati se -am se dov. (á) nižje pog. spomniti se, domisliti se: nisem se takoj zrajtala / pa nič, če se sami ne zrajtajo ● zastar. vse je prav lepo zrajtal izračunal ♪