Sunday November 18, 2012

Tole pišem iz telefona. Nepomembno, ampak ne zamerite napak. Nasploh je veliko stvari težje delati s telefonom.

Takoj po maši sem pričel z delom na financah. Skoraj cel dan sem porabil za stvar, ki je ne razumem. Ni kaj prida pomagalo, še vedno je ne razumem. Škoda. Preiskal sem ves internet.

Bekri mi je ravno vrnil telefon. Kupil je novega in mi zaželel lahko noč. Pogrešam tipkovnico moje Nokie. Bistveno lažje bi sedaj klamfal skupaj te besede.

Včeraj sem izvedel, da so kolega R dali dol. Uničujejo dober kader in dober medij. Ampak česa drugega niti ni za pričakovati. Čreda pojde svojo pot.

Živim v osmem nadstropju. Mislim da je neizogibno, da bom nekega dne ostal v dvigalu. Aufzug ist kaputt. Včasih razmišljam, kaj bom naredil. Verjetno bom slikal svoj fris pred, med in po. Človek, ko nekaj ne deluje, običajno parkrat stisne neki gumb. Potem pride kletvica. Gumb. Evalvacija. Morda jok in frustracija. Ampak sekirati se za stvari na katere nimaš vpliva - brezveze. Važno je, da jih razumeš. Dvigala morajo vsake toliko obstati, da jih vzdržujemo.

Danes sem dobil na FB neverjetno veliko število notificationov. Razlog je bil v tem, da sem objavil nekaj slik in Pakistancem se je še posebej ena zdela super.

Obiskali sta me tudi dve bivši sošolki. M in N. Upam, da bereta tudi tole. Dobrodošli!

Ena statistika.
Število statistik v tem zapisu: 1