Včeraj sem na U-bahnu videl najbolj zaskrbljenega človeka do sedaj. Ura je bila precej pozna, ni bil okajen, ampak je tako napol prestrašeno gledal v prazno, oči so mu begale, bog ve, mogoče je pozabil ključe. Neverjetno. Čisto slučajno sem naletel na tega človeka. V bistvu mu je bil še malo podoben. Presedal se ni tako izrazito, ampak vseeno.
Neznanec, upam, da je danes vse ok.
Ravnokar sem si v kuhinji pripravljal ledeni čaj za jutri in izvedel, da Yaku piše magisterij iz skupne valute osmih držav Zahodne Afrike. Gre za eno najstarejših skupnih valut, rezulati pa so bolj slabi.
Kevin, novi cimer, je bolj metro Kitajec. Vsaj tako kaže zaenkrat.