Sunday December 02, 2012

Delal se bom, da ni nič nenavadnega, da včerajšnjega bloga ni bilo. Dejansko ni nič nenavadnega. Splet okoliščin je nanesel tako, da ga enostavno ni bilo. Največji problem je bil zanesljivost baterije na telefonu. Lahko pa priznam, da v vsakem primeru ne bi dobili česa več kot par povedi.

Včeraj sem se družil z zelo zanimivimi ljudmi. Dva kanadska geja, ki živita v Berlinu, angleški hobi šahist, doktorski študent ekomomije in asistent na Humboldtu in moja slovenska naveza. Vletavali so še drugi ljudje. Baje je v Berlinu ogromno moških, ki izgledajo kot geji, pa so strejt. En Kanadčan je imel najbolj toplo jakno na svetu, Canadian Goose. Dobil sem ogromno nekih novih informacij, na žalost pa se poleg jakne zaenkrat ne spomnim ničesar drugega.

Po novem imam tudi spletno kamero, tako zdaj svoj fris v svet oddajam v HD. Lahko me povabite na Skype klepet.

Na blogu so se vrstili pozivi k daljšemu pisanju, organizaciji protestov v Berlinu in še kaj bi se našlo. Mogoče. Danes sem utrujen. Kar se tiče protestov je pa tako, da so bili neki pozivi, da se gre pred ambasado, pa je potem tja prišla samo ena punca. Tako je to. Očitno nismo solidarni.

V razmislek pa sledeče:
Koliko ste se v življenju že načakali?
Ste običajno tisti, ki ga čakajo, ali tisti, ki čaka druge?