Solo vzpon na Uršljo goro (Plešivec), 1699m

To je knjiga o solo vzponu na Uršljo goro, ki opisuje vzpon v dvoje.

Pripeljala sva se vse do zapornice, torej še naprej od Ledin. Ker sem bil preveč oblečen, sem si po 15 minutah plezanja slekel eno plast obleke. Višinska bolezen je terjala svoj davek - s svojim pregovorno temeljitim in natančnim plezanjem sem komajda sledil soplezalcu.

Ker pa je soplezalec uvideven soplezalec je upočasnil tempo. Po pobočju je bril takšen veter, da so se poskrili vsi gamsi in druge živali, ki lahko preživijo na tej višini.

Po dobri uri plezanja sva prišla sva na vrh, kjer sem brez pomoči dodatnega kisika naredil nekaj fotografij. Veter ni dal miru zato sva po parih minutah sestopila kakšnih 5 višinskih metrov nižje.

Tam sem neki plezalki ponudil banano. Rekla je, da gre nižje, kjer manj piha.

Pri sestopu je soplezalec zdrsnil za kakšnih 70 centimetrov, vendar sva se uspela rešiti.

Prišla sva do baznega tabora, kjer sem spil malo vode, soplezalec pa je poklical par ljudi za fuzbal turnir ta teden, če bodo igrali in tako.

Potem sem skuhal topel obrok. Spili smo tudi dve kavi, od tega je bila ena žarka.

Tako je, ko pokliče Uršlja.