Danes je na pultu ležala riba. Precej mrtva, s tistimi črnimi očmi, mislim, da je bila postrv. Ob pogledu na to mrtvo ribo sem se spomnil, da še nisem kdaj sam spekel ribe. No, če odštejem takrat na Finskem, ko je S čez noč nalovil za celo plastično vrečko rib in smo jih potem pekli. Jedli smo tudi zelo slabe klobase. Ja, nisem si še kdaj sam pripravil ribe. To bo treba spremeniti, vednarle je ribo zelo lahko pripraviti, še posebej to velja za nas, ki smo dobri v marinadah.
Ribe sem že kupoval, in človeka življenje nauči, da so manjše ribe vedno bolj dobre kot neke velike in stare ribe. Tako je tudi s kravami. Predstavljajte si tistega debelega krapa, ki se že par let vleče po podnu in žre drek. Mjam mjam, velika riba. Tako pa to ne bo šlo.
Vedno torej izberimo manjše ribe - vendar pazljivo!, to ne pomeni da bo sardelica bolj dobra od postrvi. Saj vem, da ste vedeli.
Neverjetno. Človek še nikdar ni resno pekel ribe, pa vam tukaj pamet soli glede rib. Takšne so pač te manire.
Danes sem imel daljši pogovor z metro Kitajcem, ki je tudi moj cimer. Teme splošne, ampak v tem odnosu se ve, kdo bi moral imeti iniciativo. Seveda pa je iniciativa včasih precej naporna in ne-vredna.
Poleg ribe in Kitajca, ki je spekel to isto ribo, sem se danes srečal še z uradniki in pa igranjem tetrisa. Tetris sem igral v dveh kufrih, in če smo že pri ribah … postavil sem ju pokonci čez noč, takorekoč dal v paco, da se cote malo posedejo.
Pa srečno!