Precej velika aziatska restavracija

V bližini moje špartansko opremljene sobe se nahaja manjši nakupovalni center. Arhitekturno je stavba zasnovana tako, da si lahko prezebli človek na poti do podzemne ogreje trup s sprehodom skozi center. Pot, kakšnih štirideset metrov, vodi mimo restavracije, ki se imenuje … hm. V bistvu ne vem, kako se imenuje.

Ponujajo pice, suši in verjetno še kaj. Najbolj izrazito so izpostavljene pice, moč jih je dobiti tudi na kos, strežejo kar v center.

Kmalu prihodu v Berlin sem svojo nemško zvezo iz študenta vprašal, če so te pice za kaj. Menda ne.

Vedno, ko grem mimo, to je vsaj enkrat na dva dni, gledam za strankami. Nikdar ni nikogar. Enkrat (!) sem videl neki starejši par, enkrat (!) pa so otroci kupovali pico na kos.

Danes sem za šankom zapazil Aziata z najbolj žalostnim pogledom, kar sem jih videl v življenju. Mislim, da je bil natakar, saj je imel predpasnik. Žalosten obraz je imela tudi starejša ženska tistega dne, ko je otrokom stregla pice na kos.

V restavraciji ni bilo nikogar. Vedel je, da ne bom vstopil, ampak nekje globoko v sebi je verjetno vseeno upal, da bo ta oseba strumnega koraka in mrkega pogleda vzela vsaj kos pice.

Žal mi je, gospod natakar, ampak ni bilo časa.

V tej restavraciji torej ne jé nihče. Ocenjujem, da prodajo maksimalno pet pic na dan. Srčno upam, da se ukvarjajo še s kakšnimi drugimi posli. Sicer mi je koncept picerij kar poznan, to ni tako težek posel. Še več, v Krškem gre najbolje piceriji z najslabšimi picami. In to vem iz prve roke.

Sedaj me je malo zaskrbelo, da se mogoče natakarje izkorišča in tepe in sili v delo. In da je lastnik kak mafijec, ki pere denar in tepe natakarje in jih izkorišča in sili v delo.

Potrebujem nasvet: menite, da bi moral dati priložnost tej pici ali ne?