Pralni stroj številka šest
Danes sem od Z dobil vprašanje, kdaj bom začel blog pisati v nemščini. Verjetno nikdar. Prvič zato, ker ne znam, drugič pa zato, ker vem, da je veliko bralstva nemščino v srednji šoli jemalo precej z levo roko. Za to mi je še danes žal. Čeprav pa ne morem ravno trditi, da bi za naše nemciste na gimnaziji dal roko v ogenj.
Očitno pralni stroj številka šest v pralnici bere ta blog. Pred eno uro mi je namreč požrl dva evra. Sumim, da mu ni všeč moje mnenje o knofu. Ker sem bil v copatih sem se enostavno vdal v usodo in se odločil, da kartico napolnim jutri. Mašina je namreč dva bloka stran, tla pa so mokra.
Ne vem če so tudi moje črne hlače brale ta blog in se prestrašile, da jih bomo v eni fazi prali na 30. Iznenada so se mi strgale na skrajno neprijetnem mestu. Pred odhodom na Simon-Dach Strasse (najbolj živa ulica v Berlinu, Friedriechshain) sem v stanovanju zaslišal nek čuden zvok, podoben ježku na čevljih. Ne vem zakaj, ampak zdelo se mi je, da je zvok spustila jakna. Pomislil sem, le kje si se skrival ježek, ježek.
Po pol ure v precej slabem baru-restavraciji (Kingston, v lasti ljudi iz Šri Lanke - šrilancev?, v ponudbi pa pravzaprav vse, kar obstaja - od italijanske do mehiške), ki so ga ob moji odsotnosti izbrali gostje, sem ugotovil, da nosim strgane hlače. Baje, da se ni videlo, ni pa prijeten občutek in to iz dveh razlogov. Prvič, hlače sem imel zelo rad in drugič, ni prijetno, če ti veter brije po jajcih. Retrospektivno sem se spomnil, da sem na poti do Frankfurter Tor na U-Bahnu sedel kot da sem lastnik vlaka in podzemne. Ampak v Berlinu vidiš vse, tako da mislim, da se nihče ni pretirano sekiral.
Danes so bile volitve. Miha, ki je na praksi na slovenski ambasadi, je povedal, da je v Berlinu v njegovi dopoldanski izmeni volilo 5 ljudi. Sicer nas je Berlinu kar tisoč in pol. Borut Pahor je presenetil. Precej dober procent, drugi krog bo še skrajno zanimiv. Gladko sem se zmotil v svoji napovedi par dni nazaj. To z veseljem priznam. Očitno nisem kaj prida politolog. Res pa je, da nisem spremljal niti ničesar glede teh volitev.
Sem pa vedel, da Zver nima za brlog. Verjetno precej velik udarec za njegov ego.
Me pa zanima, kaj bodo sedaj povedali pametnjakoviči, ki so kritizirali kampanjo BP, ko je betoniral, šival, jahal in bog ve kaj še, nisem niti spremljal. Mislim, da so se vsi oglaševalsko-medijski eksperti naše dežele strinjali, da dela veliko napako. Potem so šli nazaj v svoje pisarne pisat glupe analize za naročnike, prodajat jumbo plakate za ceno, ki so jo potegnili iz riti, navijali cene “kampanj” za državna podjeta, svetovali pri raznih bedastih zadevah ter nasploh onesnaževat slovensko krajino z ne-kreativnimi in sila povprečnimi oglasi. Čestitke! Včasih je pametno pomniti kaj se govori in piše.