Pri nas je hodil dedek Mraz. Ali Dedek Mraz?
Pa da vidimo, Google.
Seveda Dedek Mraz. Zakaj bi bil sploh dedek Mraz? No, torej.
Pri nas je hodil Dedek Mraz. Mislim, da sem lani o tem na blogu že pisal. Miklavž je prinesel kakšno pomarančo. Četudi je zdaj čas Miklavža, sem se odločil, da pismo Dedku Mrazu napišem že danes.
—
Stuttgart, 1.12
Dragi Dedek Mraz!
Pišem ti bolj zgodaj, ker sem ravno našel čas. Letos sem bil zelo priden. Preselil sem se v Stuttgart in začel z delom. Ne lažem, kradem in se nasploh vedem vzorno, kar bi lahko potrdilo več ljudi. Jokam se ne, po najboljših močeh pomagam tudi sočloveku. Med ljudi bi rad širil dobroto, pa mislim, da ne znam dovolj dobro nemško. Ubogam šefa, mamo in atana, hkrati pa mislim s svojo glavo. Vsakdo, ki me osebno spozna, vidi, da sem človek precejšnjega formata. Kaj je to precejšen format? O tem kdaj drugič, ni pa to nič slabega. Torej, dragi Dedek Mraz, prosim prinesi mi:
predpasnik
kaj za kuhinjo (cedilo, odpirač za konzerve, možnar že imam)
Prosim te, da me pred nakupom “kaj za kuhinjo” vprašaš, če tisto mogoče že imam. Lahko mi rečeš recimo: “Ali že imaš to, ono ali ono?”, tako namreč … ah, pa kaj bi ti razlagal, saj veš, saj si Dedek Mraz.
Lepo te pozdravljam, dragi Dedek Mraz!
Tvoj Igor