Če se ozrem na levo zagledam stavbo v kateri je šola z imenom George-Orwell-Oberschule. Nisem še videl kakšnih učencev, slišal sem samo zvonce. Verjetno so lepo po učilnicah, ker še ne kadijo. Pridni. Ime se mi zdi fenomenalno. Mislim, da je na mestu, da tudi tukaj delim konec knjige omenjenega (1945, Živalska farma):
Sledilo je prisrčno nazdravljanje in trkanje s kozarci in vsi so do dna izpraznili čaše. Živalim pa, ki so od zunaj strmele v ta prizor, se je zazdelo, da se dogaja nekaj čudnega. Nekaj je bilo, kar je spreminjalo prašičem obraze. Detelja je z meglenimi očmi pogledovala zdaj ta zdaj oni obraz. Nekateri med njimi so imeli pet podbradkov, nekateri štiri, drugi spet tri. A kaj je bilo tisto, kar se je zdelo, da se razkraja in spreminja? Ko je bilo konec aplavza in je družba spet vzela v roke karte in nadaljevala z igro, ki je bila prekinjena – so se živali tiho splazile proč.
A niso se še oddaljile niti za deset metrov, ko so nenadoma obstale. V hiši je nastal vik in krik. Stekle so nazaj in spet pogledale skozi okno. Res – tu je izbruhnil hud prepir. Kričali so, tolkli s pestmi po mizi, sumljivo pogledovali drug drugega, besno nekaj zanikovali. In pokazalo se je, da je zmeda nastala, ker sta oba – Napoleon in Pilkington istočasno igrala na pikovega asa.
Dvanajst glasov je besno tulilo in vsi so bili enaki. Zdaj je bilo jasno, kaj se je zgodilo s prašičjimi obrazi. Živali zunaj so obračale svoje poglede od prašiča do človeka in od človeka do prašiča in spet od prašiča do človeka; a že je bilo nemogoče povedati, kdo je kdo.
Danes sem doživel manjšo frustracijo. Novemu foloverju na Tumblr sem želel poslati vprašanje, pa stvar ni delovala. Tako da te osebe ne morem kontaktirati. Pa bi jo rad. Ja, to je namig.
Sicer smo se danes učili o Projektnemu menedžmentu. Precej lepa tema, njen edini problem je, da je vsak drugi vikend v soboto IN NEDELJO med deveto in četrto popoldan. Zaradi zamud smo danes končali šele ob 17.00! Me ne moti nedelja, ker ne hodim k maši. Bolj me motita penzionistična petek in sobota.
Včerajšnji tour po Kreuzbergu je bil zelo dober, v vsakem baru sva spila en pir. Precej zanimivih zadevščin in debat. V Berlinu res dogaja. Mislim, da bo najbolje, da obiske skoncentriramo v čas, ko bom znal dobro nemško. Te dni ni bilo kaj veliko časa za učenje. Poskušam čimveč govoriti, Tim me spodbuja, tudi z nekaterimi sošolci si pišem v nemščini. Ampak to so osnove, ja. In človeka, ki rad govori, potem dodatno deprimira, da enostavno ne najde besede, da bi se izrazil. Naslednji teden se bom nehal obremenjevati s pronomen in temi zadevami. Zakaj pa ne.
Prekleto nezanimiv zapis. Če vključim Bekrija je zadeva bolj zanimiva. Danes je bil še popoldan v pidžami. Tudi to sem že videl. Neki moj bivši cimer, ki je vseskozi ždel v sobi, ima tukaj očitno brata. Ime mu je Moritz in je precej velika faca.
edit: sem prebral zdaj še enkrat zaključek knjige … kurja koža ali Gänsehaut!