Obisk strica Sile iz Ozadja

Danes me je prijetno presenetil obisk strica Sile iz Ozadja. Priletel je na Tegel, kjer so ga baje sprejeli z dokaj odprtimi rokami in mu niti ni bilo potrebno kazati pasuša ali osebne. Da prihaja mi je javil iz Tegla. Zapustiti sem moral faks in ga pričakati.

Dobila sva se kar na Alexanderplatzu. Vztrajal sem, da bi šla v Kreuzberg, pa je rekel, da ga Zahodni Berlin niti malo ne zanima. Od nekdaj mu je bilo namreč bolj všeč na Vzhodu. Kako tudi ne, kot aktiven član partije in tajne službe je pomagal vzdrževati totalitarni režim pri nas in veliko smo delali z DDR.

Kako ga opisati? Vidi se, da je v življenju nekaj dosegel. Nisem ga prav veliko spraševal, vendar ga sumim, da je takoj po naši osamosvojitvi z rahlo mutnimi posli prišel do položaja in posledično do denarja. Gre za šarmantnega moškega, pri katerem pa imaš vedno občutek, da ima nekaj za bregom. Smehljal se je prešerno in vedro. Ko ga gledam občudujem njegovo odločnost, sposobnost analitičnega razmisleka, hkrati pa me straši njegova krutost in predrznost do vseh, ki niso naši.

Ker ni imel veliko časa sva šla kar v tisto kavarno na Alexu, kjer je pivo po 5 evrov ali več, kava pa čez tri evre. Naročil je viski, pivo in Sacher torto, sam pa sem se odločil za kavo. Vidi se, da ima. Omenil sem, da je to ena najdražjih kavarn v Berlinu. Vedno smo imeli, še vedno mamo, in vedno lahko, se je nasmejal.

Stric iz Ozadja ima veliko izkušenj. Pripoveduje strastno in odločno. Nič ni šlo preko njega. Najbolj osnovna stvar je bila recimo župan Ozadja. Če ga niso odobrili na Zasedanju ni bil izvoljen. Če smo že pri Ozadju, koliko vas ve, kje je ta kraj? Si kar mislim, da ne veliko. Zadeva namreč ni vrisana na veliko zemljevidov.

Ozadje šteje skoraj 7.000 duš, leži pa v zahodni Sloveniji. Večino prebivalstva bi lahko šteli k trdim volivcem levih strank, med ljudmi pa je še posebej znana družina Kontinuiteta, ki ima v lasti restavracijo, dva lokala, frizerski salon in podjetje za marketing, preko povezanih družb pa kontrolira tudi večino medijev v Sloveniji. Moško striženje v Titolinu vas bo stalo med 8 in 12 evrov. Sam v restavraciji Zveza najraje naročim lovski golaž. Vidi se, da je stari oča svoje jagrske gene dobro prenesel na mladež.

Medtem ko je hlastno načel Sacher torto mi je dejal, da se name resno računa. Skrnil sem požirek kave ter dejal, da vem. Vedno smo delali zanje. Na Bajti, na šihtu in povsod kjer se je le dalo. Ve se, kaj je prava pot. Včasih so nas drugi skoraj razkrinkali. V debatah z ljudmi sem se rad izdajal za nevtralneža, v srcu pa nisem nikdar mogel pozabiti lovskega golaža iz Zvezde. Nikoli ne bom pozabil, kako dobro me je takrat v salonu Titolino ostrigla mala Jovanka. Pa kako iskreno sem se veselil zmage na zadnjih volitvah, ko smo z vsemi sredstvi delali proti njim. Edvard je bil tako ganjen, da je v Cankarjevem domu skoraj začel peti staro himno. K sreči se je ustavil, dela namreč za nacionalko.

Če se vrnem k pogovoru. Imela sva eno uro in pol. Potem je Sila moral naprej. Ni povedal kam, sumil sem ga, da gre v skrivne prostore bivšega Stasija. Iz Berlina so danes koordinirali nekatere akcije proti slovenski vladi. Kolikor mi je znano, smo še vedno prekleto močni. Svoje ljudi imamo povsod, in vseskozi delamo proti … hm, saj veste komu. Ni nam mar za Slovenijo, pomembna nam je samo Prava pot in da ne vlada on.

V bistvu ga jebejo že od Roške naprej. Vedno se je intenzivno delalo proti. Slovenijo so naši dovolili osamosvojiti samo zaradi lastnih interesov, ve se, da v resnici niso delali za osamosvojitev. Dobro zamolčano dejstvo je, da je v Ozadju 80 % ljudi glasovalo proti odcepitvi. Ampak ko je prišlo do osamosojitve smo so si naši kar hitro začeli rezati svoj kolač, jaz pa sem se takrat ukvarjal še s poštevanko. Potem so se naši začeli izdajati za prave osamosvojitelje. Vedno, ko mi pravi te štorije, se Sila res od srca nasmeji.

Hja. Nisem ravno omenil pogovora, ne? Torej. Plan je sledeč. V Berlinu me bodo izšolali, potem pa poslali nazaj v Slovenijo, kjer bom dobil položaj v nekem podjetju v državni lasti. Kimal sem. Vedelo se bo, kakšne so moje naloge. Predstavili me bodo kot strokovnjaka z nemškimi šolami. Zagotovo bomo morali intenzivno podpreti nogometni klub Partizan iz Ozadja, naše medije in pa seveda ključne posameznike iz Ozadja. V bistvu nisem izvedel nič kaj bistveno novega. Dobila sva se kar tako. To je dober znak, očitno resno računajo name.

Sila mi je rekel, da bo moral počasi odditi, ker se bliža ura protestov v Sloveniji. Volitve nise šle po naših planih, ampak vseeno moramo držati pritisk, da ne bo preveč očitno zakaj smo s protesti začeli - nekateri so bili že zelo blizu. Ko sem ga vprašal, kako se počuti, ko protestniki vzklikajo proti našim me je potolažil, da je tričetrt itak plačanih.

Kot da bi me želel zajebavati mi je rekel, da je bil včeraj golaž pri Zvezdi izjemen. Ve, kako rad ga imam. Rekel sem mu, da naj me ne zajebava, ker bo gotof. Režal se je tako, da so naju vsi pogledali. Rekel je, da so se po sestanku, kjer so imeli brainstorming za gesla naših akcij crkovali od smeha, ko so padali predlogi. Najboljše je imel baje ravno Sila. “Po-pi-z-de-va-mo”, “Jebi se Zoki”, “Vsi ste isti” in take.

Plačal je seveda Sila. Krepko mi je stisnil roko, si nadel sončna očala znamke Ray Ban ter odšel proti tramu. Ko je odhajal sem videl, da so ga intenzivno pogledale vsaj tri Nemke. To je ta šarm!