Nike copati in Fishbone pulover
Ko smo že pri znamkah in oblekah (glej včerajšnji post…). Danes sem likal dve srajci in se mimogrede spomnil na dva dogodka iz otroštva.
Ne vem če je dandanašnji tako, ampak v začetku devetdesetih so Najkice (Nike copati) pomenile ogromno. Nekega dne je zazvonil telefon, klical je P, zdaj je v Ameriki in ves vesel rekel: Ejjj, a veš da sem najkice dobo! Tako je to šlo, najkice so nekaj pomenile. Ne vem če je še danes tako, dvomim. Najkice so stale tam okrog +15.000 SIT če se prav spomnim, mislim da je bila psihološka meja pri nabavi copat nekje pri 10.000 SIT.
Današnji otročadi copati verjetno ne pomenijo več toliko - ali pač? Spomnim se nekih Ugic, mogoče je bila to ista stvar, ampak na stacionarca se zaradi tega ziher ne kličejo.
Sem pa že star, tako da o določenih zadevah nimam več pojma. Baje, da zdaj najstniki na Youtubu gledajo neke druge ljudi, ki počnejo povsem normalne stvari, npr. gredo čez cesto in kupijo koka-kolo in potem cele dneve gledajo te druge ljudi, te drugi ljudje pa v bistvu snemajo svoje življenje, jebemomast, raje bi najkice, res.
No, čez nekaj let je prišla znamka Fishbone - to je bila ena taka riba, ki je bila napopana na pulover. In mislim, da se je prodajala v takratnem New Yorkerju v Celovcu, seveda pa nikjer na Koroškem. Potem je te pulovre dobil podjetni trgovec na Ravnah in seveda sem izsilil, da sva z mamo šla tja. Ker so bili v tistem času popularni tudi jo-jo-ti je tam v trgovini potem sin od lastnika drkal tisti jo-jo, žvečil čigumi in se vedel za trgovca skrajno neprimerno, medtem ko je mama spraševala kako se ta pulover pere ali nekaj v tem smislu. Ta isti tip je kasneje prodajal tudi računalniško opremo, mislim, da sem o tem že nekaj pisal, kaj pa pol.
In tisti modri pulover sem potem še rahlo moker oblekel naslednji dan v šolo. Zdelo se mi je, da je neverjetno kul. V resnici je bil pa samo en navaden moder pulover z veliko ribo.
Po novem torej znam likati srajce, ne vem če prav kvalitetno, a vseeno. Ugotavljam, da me likanje kar sprosti.
Sicer pa začnem vlažno/mokro srajco likati na ovratniku, sledita oba konca rokavov, hrbet, stranice in nazadnje celotni rokav. To so te časi interneta: po novem znam kupovati obleke, likati srajce in ekonomično zlagati nogavice. To je ta internet, ljudje. Vse se najde.