Nekaj malega o listju in projektih

Danes sem prebral neki članek na siol.net. Neverjetno, kako slabo, Vinko Vasle. Pravzapav ne vem, kdaj sem nazadnje prebral kaj tako slabega. Aja! Včeraj zvečer. Prijatelj Tadej mi je poslal študentski časopis Boter, ki ga je izdala skupina pretendentov za študentski denar na ŠOU Lj. Neverjetno bizarna in bolna zadeva. Človeka preseneti, kako lahko Slovenija producira tako ozkoglede paciente.

Če se vrnem k Siolu. Projekt desnice na siol.net je očitno zelo kratkoročnega značaja. Z izjemnim zasukom v desno namreč izgubljajo uporabnike. Ampak na dolgi rok je verjetno vseeno - v Sloveniji znamo zelo dobro trošiti državni denar za bizarne in bolne zadeve. Lahko je srat s tujim denarjem. Siol TV? V Sloveniji dobro peljemo projekte in planiramo.

Pri Sistemskem inženiringu sem kakšno uro poslušal z odprtimi usti. Maik Pfingsten je predstavljal dve agilni metodi za sistemski inženiring oz. projektni menedžment. Scrum in Kanban. Obe sta vredna kratkega opisa. Kanban izhaja iz Toyote, gre pa za izjemno grafično metodo, s katero lahko zelo na hitro ocenimo kje se nahajamo in kje se nahajajo posamezni procesi znotraj projekta ali razvoja sistema (Work packages | Tasks to do | Work in progress | Done ). Nekaj podobnega je nekoč poskušal g. Pahor s svojim semaforjem, ampak mu nekako ni ratalo. Pa verjetno ne zaradi semaforja.

Scrum je še bolj specifična metoda, ki jo v bistvu sestavljajo šprinti. Gre za nehierahično organizacijo ekipe, pri metodi pa gre za to, da ekipa opravlja tako imenovane dvotedenske šprinte. Šprint je sestavljen iz 4 kratkih evalvacijskih, parminutnih sestankov in opisa zadolžitev (gre za project planning in steering). V prvem tednu se dela na posameznih zadolžitvah in razvoju, večina drugega tedna pa je namenjena recenziji oz. pregledu narejenega (testiranje, peer review). Po dveh tednih dobijo vsi člani ekipe nove zadolžitve. Tako naprej do konca projekta.

S Scrumom sta tesno povezani dve stvari. Človek ni sposoben dobro (!) načrtovati za več kot tri mesece naprej, kar preprosto pomeni, da je osnoven Scrum sestavljen iz šestih šprintov (= 3 mesece). Ko smo v tretjem šprintu začnemo pripravljati šprinte naslednjega Scruma in tako dalje. Tako pravzapav sproti nastaja zelo dober načrt pri čemer je najpomembnejše, da v vsakem trenutku vemo, kje so ključni problemi. Za bolj oddaljene datume postavimo samo t.i. place-holder scrume. Pri klasičnem planiranju za 18 mesecev vnaprej se precej rado zgodi, da se po treh ali šestih mesecih pojavijo veliki problemi. Pri Scrumu pa v vsakem trenutku vemo, kje se nam zatika. Kost.

Drugo stvar, ki sem jo želel omeniti v zvezi s Scrumom, sem na žalost pozabil med pisanjem zgornjega odstavka.

Zanimivo je, da glede na statistiko 30 % vseh projektov propade, 90 % projektov ima revidiran plan, povprečno pa projekti stanejo dvakrat več od načrtovanega.

Ob tem sem se spomnil, da bi lahko kakšen slovenski novinar pripravil pregled državnih investicij. Naprimer v zdravstvu. Z eno tako tabelo. V katerem bi bil naveden tudi vodja investicije. In potem bi lahko računali indekse in se igrali s številkami.

Danes sem zopet nekaj minut namenil listju po tleh. Očitno obstaja nek razlog, da ga ne grabijo. Morda je to le nemška šola nege tal? Morda ga v Sloveniji čistimo zato, ker smo imeli socializem in je bilo treba dati vsakemu šiht? Zakaj ga potem čistijo Finci? Morda zato, ker smo zgodovinsko oboji kmečki narod brez plemstva? Mogoče ga bo Nemec pograbil ko ga ne bo več na drevesih? Zanimive teme.

Nauk dneva: ne planirajte za 2 leti naprej. Nemogoče. Za listje se odločite sami. Jaz ga ne morem pograbiti pred študentom, ker nimam grabelj.

Pred oddajo prispevka sem šel v kuhinjo. Yaku kuha, šele pred pol ure je prišel domov. Vonj je neprijeten. Bekri je kuhal prej, ni kaj smrdelo.