Danes sem spoznal še zadnjega profesorja, Maika. 38 letnik bo osem ponedeljkov letel iz Kölna v Berlin. Kar lepo. Tudi on prihaja iz prakse - pravzaprav so vsi profesorji daleč od teoretikov. Sistemski inženiring je minil zelo hitro, kljub temu, da smo bili v PBH skoraj 7 ur.
Z dvanajstletnimi izkušnjami se da prilesti do “six figure number”. Mislim, da mesečno. Maik dela tudi kot “troubleshooter”, rešuje zavožene projekte. Kar lepo. Zadeva se zdi zelo zanimiva in pomembna. Mogoče bi lahko Maik prišel v Slovenijo potegniti kakšen projekt iz dreka. Maik ni doktor, ampak je samo inženir mehatronike. Spet sem se zdrznil, ko sem se spomnil na nekatere doktorje in magistre. Jebiga, tako to gre. Ne lepo.
Faks lahko zaenkrat ocenim zelo zelo pozitivno. Bomo videli, kaj prinese prihodnost. Danes sem 3 ure iskal podatke o cenah delnic določenih podjetij leta 2000, 2006 in 2012. Pri profesorju Sörnu bomo na koncu semestra dobili 50 % ocene iz trgovanja na virtualnem računu (100.000 $). Kot day-trader bom moral opraviti najmanj šest delovnih dni in 48 transakcij. Rekorder se drži pri 122.000 $. Več upov polagam v case study in predstavitev. Takrat boste izvedeli več o Prezi in pa dotičnem primeru. Kar lepo.
Ob vsem tem sem se spomnil na nek članek, ko je šimpanz v simulaciji trgoval na NYSE. Baje, da je bil pravzaprav enako uspešen kot povprečni trejderji. Po eni strani logično - obstaja nešteto modelov za analize trga, ampak v končni fazi je vse precej naključno. Če ne bi bilo, bi vsi, ki bi prebrali par knjig bogateli na borzah. Podobno je s pokrom, res dober denar služi peščica.
Sam investiram v fixove dana. Donos je precej boljši kot pri skladih ali delnicah. Pomnite: ko začnejo v delnice vlagati gospodinje, spizdite. (ja, tudi sam sem bil gospodinja!) Šola, kar lepo.