Lekcija gospoda Vogla
Slavko Ivančič je nekoč pel, da “mi ljudje smo kot morje, strast valove budi.” Bo že držalo, Slavko.
Gospod Vogel pa je danes govoril o materialih. Pred kakšne četrt ure me je spreletelo. Mi ljudje smo kot materiali. Igor, Igor, od kje ti to?
Igor, človek se najbolje počuti takrat, ko ne porablja nič energije in je v stanju popolnega udobja. V svoji prijetni vdolbini. Podobno je z materiali. Če bi bili vi železo ali jeklo, bi si želeli v fabriki na Ravnah tolčejo po vas potem po šihtu pa še po piru? Če bi bili steklo, bi si želeli, da vas silijo v obliko flaše, ki si jo potem v smrdljive gobce tiščijo zanemarjeni tipi? Če bi bili elektron, bi si morda želeli, da vas drkarijo po neki pospeševalnikih v Cernu in trkajo ob druge elektrone? Verjetno ne.
Poglejmo shematski prikaz:
Modra kroglica označuje idealno pozicijo, h kateri teži vsak človek in material. Rdeča črta pa označuje možne premike kroglice glede na silo. Če bi jo želeli spraviti višje, bi jo morali posiljevati s silo, kroglica pa bi se seveda želela čimprej vrniti v vdolbino, v svojo najbolj udobno pozicijo. Ljudi in materiale se dnevno na veliko posiljuje z raznimi silami. Včasih je treba.
Sam se danes nisem več prepoznal. Prvi sem dokončal nalogo za prof. Dresslerja (ob tem je zanimivo, da se nisem kaj pretirano ukvarjal s tipkarskimi napakami, s čimer bi se stari jaz kar obremenjeval, verjetno zato, ker gre za “passed” in “failed” sistem). Pri drugem predmetu sem se včeraj kar sam javil, da bom prvi imel prezentacijo, kljub temu, da bi jo lahko naredil kadarkoli (šli smo po abecednem redu od zadaj naprej). Ravno prejle sem zbral vire in pripravil kazalo za to isto prezentacijo o Resource-based strategy, ki jo moram oddati šele 29. 10. Dokončal sem vse domače naloge.
Zna biti, da je to nek nezavedni nemški bič, ki grozeče stoji za mojim ponižnim slovanskim hrbtom. Verjetno ni to. Enostavno sem se odločil, da ne bom več izgubljal časa z neumnimi stvarmi. Ampak tudi neumnosti morajo biti, upam, da se mi ne zmeša.
Cote niso smrdele. Ukrajinski par je od strahu pred nalogo prof. Dresslerja kar spizdil v drugo skupino. Zjutraj me je skoraj kap. Yaku je kuhal neko gansko enoločnico. Pred tem mi je direkt v bučo sekala kugla - pojavi se nekje ob 8.45. Čimprej bo treba najti rešitev, mogoče spet Ikea. Ikea ali žaga za železo. Kupi kdo zaveso, 145 cm?
V posluh pa pesmica, ki sem jo prejel po mejlu.
Hvala za pozornost und bis morgen,
Igor