Hja, pitaj boga. Lahko pa vprašate teletekst RTV. Stran 182.
Kamnik bo na Kitajskem (Shinu) devetega aprila.
Kobarid bo v Indoneziji (Samarina) petega aprila.
Lipica je v Xingangu, Kitajska.
Nova Gorica bo v Panjangu osemindvajsetega aprila.
Trenta bo v Singapurju dvaindvajsetega aprila.
In tako naprej. Naša flota je aktivna.
Aktivna je bila tudi naša flota na Galavarjevi 47 v Ljubljani. To je bilo leta in leta nazaj. V tem stanovanju, ki se je nahajalo v stolpnici, je obstajal neki zvok. Toplotna črpalka ali nekaj podobnega, slišal si ga, nadležen drekec pekec, ampak se ga sčasoma navadiš. Nikoli ne kupite stanovanja v prtličju.
Lastnica je vsak mesec povedala, da smo sami odgovorni za morebitni izklop elektrike. Vse položnice smo namreč plačevali z desetdnevno zamudo. To so bili zanimivi časi. Včasih smo spili liter vina in šli spat - ja, to so bili začetki študija. Skoraj vsi smo doštudirali.
Lastnica je bila precej paničen človek. Njen sin je odraščal skupaj z nami, mogoče si je zdaj “vn naredo” v tistem stanovanju. Na roke smo plačevali v evrih, okrog 500, saj niti ne vem več. To so bili časi, ko se je po svetu rezalo na debelo.
V Ljubljani sem vseh devet let živel na črno. Tako pač to gre pri nas. Shranite si te stavke v svoje ladle, da mi boste lahko nekoč to očitali. No, to so bili dobri časi, Glavarjeva. “Kako si nor, je že kdaj kdo dajal material v tuje ladle?” Redki, redki.
Potem sem se preselil na Puhovo. Kasneje sem izvedel, da v sosednjem stanovanju živi šest študentov. Kaj takšnega pa še ne, to je nemogoče, najemodajalec, pes, stišči v sobe po dva študenta, samo da kasira - zelo verjetno na črno.
Vemo, da je ena bolj stresnih situacij, ki lahko doleti človeka, iskanje stanovanja v Ljubljani. Brezsramni ljudje bi ti oddali neverjetno gnile prostore za tistih dvesto flik.
Enkrat sem dal oglas za dva mlajša uslužbenca, v Ljubljani, dve parkirišči. Med drugim me je klicala gospa, no, veste gospod, imam stanovanje, točno takšno, ki ga želite. Super. Ja, je pa malo izzven Ljubljane. Res? Kje? Ja, veste, tukaj pri Brniku. Ampak ste v Ljubljani v 20 minutah. Haha.
V Berlinu je situacija precej nora. Za stanovanja v Kreuzbergu, Prenzlu in Friedrichschainu se ljudje dobesedno tepejo. Ogled je na določen dan, vrste so neverjetne. Govorimo o resnih vrstah. Pri nas v Lichtenbergu ni gužve.
Sicer pa so stanovanja cenejša kot v naši metropoli. Če imate kaj odvečnega denarja, lahko kupite stanovanje/lokal prek portala zaseženih stanovanj/nepremičnin: http://www.zvg-portal.de. Če želite, lahko grem namesto vas na dražbo.