Kako pa kaj vaše razpoloženje?
Nekoč sem pisal o tem kako fajn se je narediti pametnega z vprašanjem: že, že, ampak ali imamo vse potrebne informacije? Takrat sem požel kar nekaj pohval, ki sem jih shranil v poseben predal v možganih v katerem sicer hranim hranilne snovi za svoj precej veliki ego.
Danes bom s precej slabim razpoloženjem zaradi iskanja sobe skušal obdelati nekaj drugih scenarijev oziroma vprašanj, ki so kot je bilo več kot jasno nakazano, povezani z razpoloženjem. Opažam, da danes pišem neke klobase, zato bom to nemudoma prekinil s sledečim kratkim stavkom. Tako.
Torej, poskusimo. Vsi poznamo tiste famozne “kako ste”, “kk gre”, “ka zaj”, na katere vsi odgovarjamo z nekimi debilnimi odgovori in so pravzprav namenjeni le temu, da nekaj odgovorimo, največkrat kar z “dobro”.
Če smo že pri small-talku imam od vseh najraje tisto verzijo, ko rečeš: “Ka zaj?”, druga oseba pa odgovori: “Ka zaj?”. In potem gresta vsak svojo pot. Morda bi ta tip small-talka veljalo primerjati z tistim odličnim občutkom, ko na sekretu vse štima in potegneš enkrat po riti samo zato, da se res prepričaš, da je vse vredu.
Kje smo ostali?
No, seveda ga ni slabšega kot tisti small-talk, ki ga res nočemo, pa ga vseeno imamo. O, ti mater.
Skratka, če bi radi koga precej neprijetno in zadnjič zaslišali vam predlagam sledeča vprašanja:
Ooo. Kako si kaj?
Sledi odgovor: Vredu. Pa ti?
Nadaljujete: Ti, veš … nisem najbolje, malo me pizdi xy. Pa ti, si res vredu?
Nadalje vrtajte kolikor le gre. “Pa punca. A res štima?” “Kaj pa zdravje? Kdaj si bil nazadnje kaj pri zdravniku?” Vmes seveda razlagajte tudi o sebi in vsa vprašanja orientirajte nase oz. vaše izkušnje. “Šli smo čez Vrtojbo, mater ej… Pa vi?”
Naslednjič te osebe najverjetneje ne boste več srečali.
Če bi se radi malo pozabavali na kakšen sestanku, ki ga vodite, storite sledeče: ko bodo ljudje izražali mnenja o kakšni stvari jih vprašajte, Kakšno je vaše trenutno razpoloženje? Veste, ne bi rad, da na vas vplivajo kakšne stvari, rad bi, da se počutite dobro? Prinesemo kavo ali kaj podobnega? Res ne? No, potem pa dobro, prosim nadaljujte.
Če ostanem na koncu malo manj nadležen in končam s sledečim vprašanje: Kdaj vas je nazadnje iskreno zanimalo, kako se počuti nekdo drug?