Jaz sem jedel v Menzi, ker

smo imeli cel dan predavanje Sistemski inženiring, Yaku pa je doma kuhal celega piščanca v vodi. Hodnik smrdi tako, da je neverjetno. Preden sem vstopil v stanovanje sem napolnil kartico za pralni stroj, potem pa sta me ob vstopu v stanovanje pričakali dve slabi novici. Prvo sem že pojasnil, druga pa je bila, da je edino stojalo za cunje, ki ga imamo, polno. Recimo, da so Bekrijeve, da ne bo vsega kriv Yaku. Cunje sušim v sobi brez stojala. Lahko rečem, da sem precej kreativen.

Danes je Maik govoril o precej praktičnih vidikih sistemskega inženiringa. Vsak resen produkt ima tako imenovane sistemske zahteve, ki za t.i. smartphone vsebujejo kakšnih 30.000 enot. Vsaka enota vsebuje poved s po eno zahtevo. Primer: Ko uporabnik pritisne stikalo za smernik navzgor, se prižge desni smernik. In tako dalje. Moji možgani niso bili pripravljeni na takšne količine podatkov, tako da se mi še zdaj zdi zadeva noro kompleksna. Vsaka “zahteva” ima potem v tabeli različne statuse. Če koga to zanima, naj javi, bom naslednjič napisal kaj več. Gre pa za zelo uporabne zadeve na različnih področjih. Mogoče bom šel delat Prince2 certifikat.

Jasno, naročniki nikdar ne dostavijo zahtev v dobri obliki, zato so največji carji po resnih firmah inženirji, ki se ukvarjajo z zahtevami naročnika. Maik nam je kazal zelo različne primere dobrih in slabih primerov. Včasih je potrebno naročniku povedati, da zahteva neumnosti. Včasih je potrebno so-človeku povedati, da zahteva in govori neumnosti.

Oče D je želel, da se malo razpišem o gospodarski situaciji v Nemčiji. Odgovorim lahko, paaa dobro, dobro ide u gradu. Mislim, da je dobro, na žalost je to vse, kar vem. Na faksu nas dnevno novačijo za karierne centre in pospešeno iščejo ljudi za prakse in zaposlitev.

Kolegica J (psihologinja!) je šele včeraj prvič brala blog. Potem mi je poslala zanimivo analizo s pomočjo katere sem ugotovil, da bi poleg sebe in ego-tripa lahko več delal na likih, ki v tem blogu nastopajo. Tako bi mogoče naredil profile mojih kolegov, da jih malo pobliže spoznate. Mogoče kakšna druga ideja?

Teta D mi je poslala zanimiv komentar, na katerega lahko z najbolj žametnim glasom, ki ga premorem, rečem samo:
“Hvala, da vztrajate in berete. Stric L, na žalost še ni kakšne Gertrude (z ali brez Von), gre pa zagotovo za zelo smel nasvet.”

Hm. Mogoče pišem preveč. Novi bralci polovice zgodb sploh ne poznajo. Bi pisal le enkrat na tri dni recimo? Povejte.

Spet me je zajebavala mašina v pralnici. Potem je prišel Nemec in skupaj sva rešila problem. Če zopet ne bi delalo bi se moral javno opravičiti pralnemu stroju. Znova sem malo zamudil konec pranja, zato mi je spet nekdo drug zdeval cunje v vrečko od Ikee. Tako to gre. Naslednjič naj jih še obesi. Prejšnjič nisem imel vrečke in sem cunje našel na pralnem stroju. Mislim, da so mi spizdili vsaj ene gate.