Življenje Jana P., odlomek

Jan P. sedi z družbo v temačni sobi. Načrtujejo upor proti javnemu sektorju.

Nategnili so nas, izcuzali, pizduni! Jemljejo nam vse, kar smo imeli. Pa ne samo nam! Tudi našim očetom in očetom naših očetov!
- In očetom očetov naših očetov.
Ja!
- In očetom očetov očetov naših očetov.
V redu, ne sili preveč na tole.
In kaj so nam kadarkoli dali v zameno???
- Vodovod?
Kaj?!
- Vodovod.
Ah. Ja, dali so nam ga. To drži.
- In sanitarije.
- Ah, ja, in sanitarije, Jan. Pomisli, kako je bilo včasih?
Ok. Vodovod in sanitarije, to sta dve stvari, ki nam jih je dal javni sektor.
- In ceste.
Ja, ceste seveda. Cest ne bi bilo potrebno omenjati, ne? Ampak razen vodovoda, komunale in cest …
- Irigacijo.
- Zdravstvo.
- Šolstvo.
Ja ja, ok ok, drži.
- In vino.
- To bi pa res pogrešali, Jan, če bi javni sektor odšel.
- Javna kopališča.
- In zdaj je varno hoditi ponoči po ulicah.
- Zagotovo vedo, kako vzdrževati red. Priznajmo, oni so edini, ki ga v takih krajih lahko.
V redu, v redu, ampak razen vodovoda, komunale, zdravstva, šolstva, vina, javnega reda, namakalnega sistema, kaj je javni sektor kadarkoli naredil za nas?
- Prinesel mir?
Ah, mir. Utihni.