Dober večer, Slovenija

To pišem okrog poldneva, objavljeno pa bo, ko bom v fligerju nekje nad Nemčijo. Zanimivo bo po tako dolgem času furat avto, ampak mislim, da nekega pravega problema ne bi smelo biti.

Zdi se mi, da mi v zadnjig dneh kreativnost resno peša, bog ve zakaj, mogoče sem enostavno povedal vse, kar se je povedat dalo. Ali pa so me zjebale finance - nič kaj veliko drugega nisem počel, zato tudi nimam zgodbic.

Na FB sem danes slišal zanimiv komad Milana Kamnika, kjer v eni fazi reče: Js nikol ne morn zadremat ko drugi vozi, zato na fligrjo sm gledo skozi. S podobnimi problemi se srečujem tudi sam. Poznam polhe, ki lahko spijo kjerkoli. Ampak vsega pač ne moreš, al ka.

Zadnjič so bili v menzi na meniju čevapčiči. Prav smešno je bilo videti opis - (nemške besede) cevapcici mit (nemške besede). Nisem uspel slikat. Raje jih nisem probal, ker Nemcu glede čevapov ne gre zaupati. Vzel sem ribo. Enkrat sem kolega iz Francije peljal na čevape s kajmakom v Sarajevo ‘84. Rekel je: Very interesting meal. Do zdaj sem najbolje jedel v Španiji in Franciji.

Pomislil sem, da bi se lahko rešil s statistikami ali pa opisom kakega lika. Like resno zanemarjam zadnje čase, kljub temu, da bi lahko bili ključen segment tega bloga. V bistvu ta blog nima nobenega posebnega plana ali namena. To je precej čudno zame - običajno imam plan in namen. In zdaj naknadno iščem plan in namen za ta blog.

Tako smo delali tudi pri Bajti in še kje drugje. In načeloma to ni prav - je pa tudi res, da nekaj spontanosti mora biti. Ampak vseeno - ko mi bo jasen plan in namen, bo blog laufal že kaj nekaj časa. Za vsak slučaj bom sedaj napisal nekaj o drugem cimru … No, in seveda. Zdaj sem skušal najti svoj lastni zapis o prvem cimru, ampak iskalnik ne deluje, zato bom kar obupal in tole prišparal za drugič.