je bila ali naj napišem prej blog ali grem zložiti gate. Odločil sem se za prvo opcijo, v želji, da ujemam 16. oktober. Ura je 23:52, pred nekaj minutami sem dobil malo čudne izračune glede Market Added Value. Vse vrednosti negativne, razen ene. To me ne navdaja s posebnim optimizmom. Podobno kot na testu pri matematiki v gimnaziji, ko sem recimo dobil rezultat 37/163. Bo že držalo, da nisem bil nikdar kaj prida matematik.
Danes sem prejel karto za Bon Iver, ki bodo igrali ob osmih petega novembra. Lepo. Dva dni nazaj sem zopet videl v prihodnost bančnega sistema Slovenije. Karto sem prek eventim.de plačal s svojim računom pri Berliner Sparkasse. Enostavno vneseš številko tekočega računa in že si brez ojrov.
Pranje cunj me je z Waschmaschinekarte stalo 2 €. Pomembnejše je dogajanje prej. V Kaiser’s sem namenoma kupil prašek, ki ni prašek, ampak je tekočina. Doma sem potem ugotovil, da potrebujem tisto stvar v katero prašek, ki je tekočina, naliješ in postaviš med umazanijo in obleke. Nisem torej kupil meni dobro znane tekočine temveč tisto, ki jo tudi poznam, a je običajno ne uporabljam. Marš.
Grem nazaj v Kaiser’s, kjer seveda ne držijo te stvari, v katero naliješ tekočino, morda bi ji lahko rekel kar detergent, čeprav je to verjetno narobe. Marš.
Imel sem samo 5 €, ker je Sparkasse Slovenija duhovita in ti ne pusti takoj in dan vnaprej prenesti sredstev iz hardocre varčevalnega računa, ki mu rečemo račun za namensko varčevanje. Ampak to niti ni bistveno. Denar sem prenesel danes zjutraj.
Kupil sem neke kapsule, mislim da Ariel. 4.95 €. Danes je Bekri spet kuhal, jaz pa imam cunje na hodniku. Upam, da ne smrdijo.
Sedaj pa zlagati gate. Marš.