je naslov prvega poglavja knjige Svena Regenerja z naslovom Herr Lehmann. Ampak vrnimo se nazaj za kakšne štiri ure. Morda še več. Ja, vrnimo se kar na danes zjutraj. Na poti do trama sem razmišljal, kako bi prepričal svoja cimra, da je v zimi potrebno čevlje sezuti pri vratih. Odločil sem se za sugeriraranje s časopisnim papirjem.
Zaenkrat so le moji čevlji na časopisu. Nasploh imajo vsi, ki prihajajo iz toplih krajev, navado da se ne sezuvajo. In na splošno več počivajo.
Ampak, naj vas ta intermezzo ne zavede. Poleg tega sem namreč razmišljal še o svoji nemščini. Malo sem postal živčen, zato sem se odločil, da bom celotno furo s tramvajem igral igrico German Gender Quiz, ki sem jo v zadnjih dneh zanemarjal. Igral sem jo kakšne 3 postaje, ko so na tram vleteli otroci.
Takšni res majhni, bilo jih je deset, po mojem niso bili stari več kot tri leta. Ker je bila na tramu velika gneča, smo stali po sredini, eden se me je občasno držal za hlače, ostali pa so se skušali po navodilih obeh spremljevalk prijeti za kakšna držala. Nisem mogel več igrati igrice, ker sem vsekozi malo pazil, da ne bo kakšen malecki doživel trde lekcije življenja - da se je treba na javnih prvoznih sredstvih trdno držati.
Poslovili smo se, jaz pa sem se za nekaj ur poslovil od nemščine. Že smo na poznem popoldnevu. Na računalniku sem na precej ok spletni strani reševal naloge in ugotovil, da sem kvečjemu B1, mogoče kje višje. Ok, res je, da sem reševal le te naloge, ampak človek bi rekel, da ne briljiram ravno pri vseh - katastrofa sem pri pretekliku in tam ko sam vpisuješ predloge. Danes sem skapiral mich/mir. Komu ali čemu? Mich.
Potem pa je prišel na vrsto Herr Lehmann. Neverjetno dober stil pisanja. V 45 minutah mi je uspelo prebrati dve strani. Izpisujem si besede in jih iščem v slovarju. Neverjetno potratno. Pred spanjem nameravam te dve strani prebrati še kakšnih petkrat, da bo vse jasno in krasno. Mogoče bo to na dolgi rok delovalo.
Besedi dneva: der Depp in bloß
Zahvala dneva: M za tale link