Das Wegbier
Ja, Nemci radi pijejo. Mogoče celo bolj kot Slovenci. Nič nenavadnega ni, da na ulici, podzemni oziroma kjerkoli videvaš ljudi s flašami pira v roki. Kebrovega zakona ne poznajo.
Včeraj smo šli s Timovimi kolegi gledat fuzbal v Treptow, 2:2, nato pa smo šli iskat dober irski pub. Govorilo se je, da naj bi obstajal en precej dober, a se je izkazalo, da je pub samo v imenu. Na meniju klasične nemške zadeve, od angleških/irskih pirov pa samo Killkenny in Guiness, hkrati pa seveda en kup angležev, ki ne znajo piti kje drugje kot v pubih. Prestavili smo se v nek drug pub, kjer je igral neki bend, The Murphys. Banjo, kitara in mali bobni, na žalost nisem slišal nobenega avtorskega komada. Ker je bil Joyce v bezirku Mitte, je bil pir precej drag.
Zatem je sledila precej slaba epizoda z Erstsemesterparty nekega bizarnega faksa, od koder smo se izjemno hitro pobrali. HTW ima Erstsemesterparty 26.10, flajer pa sem dobil kar pri vpisu.
V prihodnosti se bomo gibali bolj v Friedrichsheinu in Kreuzbergu. Več kot očitno je, da danes nisem v formi za pisanje.
Skratka, na eni izmed mnogih poti z vlaki (za vikende furajo cele noči - Toll!) včeraj zvečer sem spil svoj pri Wegbier. Občutki nenavadni. Pojedel sem tudi svoj prvi Döner, 2.5 €. Kaj pa vem. Nekaj srednjega.
Mislim, da sta oba moja cimra zelo revna, saj si morata cote prati na roke. Eno pranje stane 2 €. Nichts gut.
Trenutno berem o sistemskem inženiringu. Kmalu bo čas, da začnem malo pametovati. Danes gremo v Timov domači kraj. Königs Wusterhausen. Igrali bodo Kultura, Fläxibel (Ärzte Tribut Band), Penny Popperpink! in Die Kois.
Verjetno bom po poti spil en Wegbier.