naš predsednik dejal, da Slovenija s svojo neresnostjo ogroža evroobmočje. Rehn ni dejal ničesar. Mimogrede - ste opazili, da se tile komisarji samo menjajo na položajih? Enkrat so za širitev, drugič že za finance, sami genialci, lepe čestitke vam pošiljam, pa zdravi ostanite.
Seveda sem novico kojci zaprl, ker vem, da Slovenija v evroconi ni noben resen plejer. S tem se samo skuša disciplinirati plebs. Klasične fintice, hvala lepa, klik.
Prebral sem tudi umotvor nekega psihičnega bolnika, ki ima celo doktorat. Ni vredno omembe, ampak zadeve tam noter so tako bolane, da sploh ne veš kaj bi si mislil. Polje? Dober dan.
Sicer je bil dan namenjen večinoma dvema zadevama. Nemščini in izpitu, ki ga imamo naslednji teden. V tem trenutku vem o nemščini in materialih več kot kadarkoli v življenju. To je precej zanimiv občutek. Od danes vem tudi kako se dela razne plastične embalaže. Razumem pa tudi modalni glagol sollen. Vsaj zdi se mi. Sollen hin, sollen her.
Danes je bila pri cimru Bekriju na obisku neka simpatična punca. Bila sta v sobi. Potem pa sta šla ven. Mogoče je bila sošolka. V bistvu se še zdaj nisem navadil določenih vonjav, ne vem kaj si je mislila ona. Zato tičim bolj kot ne v sobi. Tako kot oba cimra. Zadnjič sem imel krajšo debato z Yakujem in mu dal čebulo, tri celine, tri sobe, tako je to.
Skuhal sem si kavo in ugotovil, da je brez cukra tudi kar ok. Cukra mi je namreč zmanjkalo. Mogoče bom spremenil svojo navado uporabe sladkorja. Treba je postati trši, saj veter v Berlinu neizprosno brije, ok, saj niti ne, ampak nisem hotel napisati da je treba postati bolj trdo nemški, ker ni treba.
Danes sem pisal na Hilti za pripravništvo. Prvi odgovor je bil: When can you start? Slišimo se spet maja smo rekli, vielen dank, danke dir, upam, da me nimajo v mislih za teren. Da bi tolkel ven asfalt, glede na to da sem južnjak. Je pa res, da mi ne diši selitev v Lihtnštajn, ah, ampak je še vse tako odprto, da sploh ne vem zakaj omenjam. Lihtnštajn. A je tam sploh … kaj?