Danes bom šel tretjič spat v Stuttgartu

Situacija na železniški je precej mirna. Nihče se ne zmeni zame, sicer pa mi tudi policija ne dela problemov. Včasih se najde kdo, ki mi vrže kakšen cent, kljub temu, da ne pojem ali lebdim na palici.

Situacija s stanovanji/sobami je precej trda, skoraj ali pa celo hujša kot v Berlinu (vsaj v najbolj fensi-alter-indie soseskah).

Stuttgart je v bistvu majhen, vsaj v primerjavi z Berlinom, da bi to vedeli vam seveda ni potrebno niti v Berlin niti v Stuttgart. Sicer je precej bolj čist, okoliške vasi pa so precej dobro integrirane v javni promet.

Do sedaj sem imel dva intervjuja za sobo. Ja, tako to gre. Obakrat sem uporabil vic, da mi moje ime ne pomaga kaj prida, razen pri Rusih. Hahaha so rekli. Ti javimo v nedeljo ali v začetku tedna.

Vse sem fural v nemščini in v bistvu ugotovil, da sem opravilno povsem sposoben. Seveda povsem narobe uporabljam člene, ampak Nemec me razume in mi pravi, da govorim kar dobro nemško. Rečem, da lahko ok govorim samo o preprostih temah in ne o problemih kapitalizma, ampak jebat ga. Bomo videli. Možgan je nekak navajen, da ne zna nemško.

Mislim, da je v Stuttgartu neverjetno veliko število Jugoslovanov, vsak dan slišim kakega, baje pa da je tudi ¼ prebivalcev priseljencev. Je kar videti. Čudno, zdi se mi, da ima U-Bahn, ki seveda večinoma ni pod zemljo, vonj po starih ljudeh. Sicer pa videvam ogromno neke mladine. Verjetno so počitnice.

Dragi bralci: kdo vse bi me vzel za cimra? Samo tako me zanima.