Dan 5: AOK, Bürgeramt, Frau Schulz

Ko hodim po ulicah dajem vtis, da točno vem za kaj gre. Deloma je to seveda res. Nemec na daleč zagotovo ne more opaziti mojega pomanjkljivega znanja nemščine. Danes sem se veliko ukvarjal z besedo wieder, ki je ne razumem najbolj.

Ob 9.30 sem bil dogovorjen z Herr Meyer, na Römerweg. Römerweg ni nič posebnega, morda je zanimivo zgolj to, da je ena prvih ulic v unterbezirku Karlshorst. Sewanstraße 215 pa se nahaja v unterbezirku Friedrichsfelde. Vse to je bezirk Lichtenberg.

Na klasični karti Berlina nas ni. Da me najdete boste potrebovali specialko.

No, nazaj k Herr Meyerju, predstavniku zdr. zavarovalnice AOK. Dal bi mu okrog 30, dokaj dobro rejen, mirnega pogleda ter zbranih misli. Roka, Hallo, Hallo. S pomočjo Roberta M. spoznam dve bodoči sošolki. Vzhod. Sprehodimo se do neke pisarne, Herr Meyer nam da schnellkurs nemškega zdravstva, zadostuje Evropska zdravstvena kartica, če nimaš za burek, ti AOK plača tudi plombe do 100 %. Ena od sošolk odkimava s čimer v bistvu pritrjuje. Little differences. Zdravila Nemec in Tujec doplačata. Najmanj 5 € in največ 10 €. Najboljši del je to, da vsak prvi obisk pri zdravniku v kvartalu plačaš z 10 €. Nemec zato ne rine kar tako k zdravniku kot Slovenec. Uredim vse potrebno (=papir, ki potrjuje da imam zavarovanje za Frau Schulz), Aufwiedersehen, Herr Meyer dobi najvišjo možno oceno, 10.

Naslednja epizoda je Bürgeramt 3, Lichtenberg. Neke vrste izpostava upravne enote. Seveda je vrsta dolga, kot je opozarjal že Herr Kapanen. Nikjer ne vidim avtomata za številko, zato stojim v vrsti in z opazovanjem situacije ocenim, da mi bo dala list Frau Wiestkreiz na okencu Anmeldung/Information. Nemec, večina fosilov, je vsepovsod okrog mene, Frau Wiestkreiz pa ne daje vtisa, da bi govorila angleško. Človek se ob tem počuti nelagodno.

Čakam kakšnih 15 minut. Pred mano sta dve osebi, za kateri sem napak sklepal, da sta kakšna Američana. Končno pridem na vrsto, k sreči je Frau Wiestkreiz dobre volje. Vseeno ne zna angleško. Na pult mi da Anmeldung formular, ki ga imam nekje v torbi in reče naj pridem v ponedeljek.

Huh. S pravo slovansko pohlevnostjo rečem Ok, kljub temu, da bi lahko vztrajal in ji tiščal tja napol izpolnjen formular. Formularja ne razumem, kasneje mi bo malo pomagala Frau Schulz, ampak ga tudi ona ne razume povsem.

Še bereš? No, skratka, neuspeh.

Herr Maisch mi preko e-maila pove, da naj grem vseeno jutri še enkrat, in da so ponedeljek predlagali zato, ker imajo verjetno za petek naročenih veliko strank. 8 am.

Frau Wiestkreiz dobi 7.

Naslednja je Frau Schulz, ki se nahaja v HU-034. Seveda ne najdem, ker številčenje ni sistematično. Prijazna gospa me pelje izven stavbe in pokaže, kje je Frau Schulz. Vielen dank! Pred mano je neka punca. Vzhod. Počakam, dobim vse potrebno. Potrebno je študentska izkaznica in Mensa karte. Študentska izkaznica je v bistvu papir in mi omogoča zastonj prevoz po Berlinu. No, Zoran in Stane, naj se v Ljubljani naredi isto. Vsak, ki plača vpisnino za semester, dobi brezplačen prevoz.

Mensa karte je kartica za menzo. Odhitim v Menso, ura je 14:34. Seveda je menza odprta do 14.30. Vseeno vržem petaka na kartico, malo pogledam Menü in oddidem v Cafeterio, 70 centov za velik kafe. Tam s pomočjo telefona berem brošuro Studentenwerka in verjetno zgledam zelo čudno.

V McDonalds, fuj. 3.79 za menü. Danes mislijo da sem v Nemčiji pol leta, skoraj celotno naročilo skomuniciramo v nemščini. To je zadnji McDonalds za zelo dolgo časa.

Danes zvečer po Lübzer Pils za 1.2 €.